Veleposlaništvo Republike Slovenije v Sofiji /Gospodarsko sodelovanje /

Gospodarsko sodelovanje Slovenije z Bolgarijo beleži pozitiven trend na področju blagovne menjave, storitev in turizma. Kljub pozitivnim trendom pa bi lahko bilo sodelovanje med državama še veliko bolj razvito. Z vidika slovenskih podjetij bi bolgarski trg lahko predstavljal tržišče za nadaljnjo širitev podjetij, ki so že prisotna v državah Zahodnega Balkana. Potencial obstaja tudi na področju turizma.

Blagovna menjava

Blagovna menjava med Slovenijo in Bolgarijo za 2019 je znašala 428.781.000 EUR, kar predstavlja povečanje za 12,5 % v primerjavi z 2018. Od tega je bilo izvoza v BG za 262,3 mio EUR in uvoza v RS 166,4 mio EUR. V prvem mesecu 2020 je blagovna menjava dosegla 55,8 mio EUR (nsi.bg), kar predstavlja znižanje  za 12,9 % pri izvozu in - 41,3% pri uvozu v primerjavi z enakim obdobjem v preteklem letu. Od tega je bilo izvoza 33,1 mio EUR in uvoza 22,7 mio EUR.

Največ v BG izvažamo farmacevtske proizvode, izvoz predstavljajo tudi jedrski reaktorji, električni stroji, stroji in mehanske naprave, mineralna goriva in olja, izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona, uvažamo pa igrače, rekvizite za družabne igre in šport, jedrske reaktorje, kotle, stroje in mehanske naprave, mineralna goriva in olja, električne stroje in opremo, svinec in svinčene izdelke ter razne proizvode kemijske industrije.

Storitvena menjava

Po podatkih Banke Slovenije je obseg storitvene menjave med državama v letu 2018 znašal 130,7 mio. EUR, kar predstavlja povečanje za 17,3 % v primerjavi z letom 2017. Izvoz slovenskih storitev je znašal 42,3 mio. EUR (+11,6 %), uvoz storitev pa 88,5 mio. EUR (+ 20,4 %). Med izvoznimi storitvami so v letu 2018 prevladovala potovanja ter telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve. Med uvoznimi storitvami so prevladovale predvsem ostale poslovne storitve, sledil je transport ter telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve.

Neposredne naložbe

Po podatkih Banke Slovenije zadnja leta vrednost slovenskih naložb v Bolgariji ostaja približno enaka. V letu 2018 tako v Bolgariji beležimo 9,3 mio EUR naložb slovenskih podjetij, kar predstavlja 14,6 % zmanjšanje v primerjavi z letom prej (vrednosti v 2017: 10,9 mio. EUR in 2016: 11,9 mio. EUR).  Med novejše naložbe slovenskih podjetij v Bolgarijo je naložba podjetja Turna d.o.o.

Bolgarska stran si prizadeva za pritegnitev tujih neposrednih naložb, pri čemer k vlaganju vabi tudi potencialne slovenske naložbenike (ugodna davčna zakonodaja, usposobljena in cenovno ugodna delovna sila …).

Leta 2007 je bila zgrajena čistilna naprava v mestu Balchik. Pri investiciji sta sodelovala Primorje d.d. in Hidroinženiring d.o.o.

Bolgarske neposredne investicije v Sloveniji so relativno nizke in so se v letu 2018 povečale za 23 % in dosegle vrednost 4,8 mio. EUR (v letu 2017: 3,9 mio. EUR). Po podatkih poslovne baze E-bonitete je bilo konec leta 2017 v RS 42 podjetij z bolgarskim kapitalom (delni ali večinski). Med njimi so z najboljšo bonitetno oceno: Solinair d.o.o., TUBO INT d.o.o., FNGB Podružnica Ljubljana, Slov Ferro Alloys Trade, Petem d.o.o., Doctrina d.o.o., Trokuttest d.o.o. itd.

Turizem

Po podatkih https://www.slovenia.info/ je RS v letu 2019 obiskalo 37.996 bolgarskih turistov, kar je za 6,84% manj kot v letu 2018. Delež turistov iz Bolgarije je v letu 2019 predstavljal 0,81 % vseh tujih prihodov v RS, delež nočitev bolgarskih turistov pa 0,57% v deležu vseh tujih nočitev v RS. V prvih treh mesecih leta 2020 je Slovenijo obiskalo 5.070 bolgarskih turistov, kar je za 35,5% manj kot v enakem obdobju leta 2019; ustvarili so 10.118 nočitev, kar predstavlja znižanje za 21,34% glede na leto 2019.

Na področju turizma obstaja več različnih možnih oblik sodelovanja, predvsem v smislu prenosa znanja in investicij (npr. sodelovanje slovenskih podjetij pri gradnji in obnovi počitniških kapacitet ter drugih kapitalskih naložb v tej dejavnosti). Zanimivo bi bilo sodelovanje na področju prenosa znanj in dobrih praks glede vključevanja kulturne dediščine v turistično ponudbo ter s področja kulinarike.

Poslovne priložnosti

Potencialno zanimiva področja za poglobitev gospodarskega sodelovanja so: informacijsko-telekomunikacijska oprema (e-bančništvo), obrambna industrija, farmacevtsko – kemijska industrija, veleprodaja in mala prodaja izdelkov široke potrošnje, sanacija industrijskih objektov, projekti javne razsvetljave, opremljanje športnih objektov, proizvodnja in prodaja gospodinjskih aparatov, področje okolja in voda (ekološki inženiring), področje kmetijstva in agroživilstva, turizem - prenos znanja, investicije v turistične objekte, digitalizacija javne uprave, energetika.