Veleposlaništvo Republike Slovenije v Sofiji /Gospodarsko sodelovanje /

Gospodarsko sodelovanje

Gospodarsko sodelovanje Slovenije z Bolgarijo beleži pozitiven trend na področju blagovne menjave, storitev in turizma. Kljub pozitivnim trendom pa bi lahko bilo sodelovanje med državama še veliko bolj razvito. Z vidika slovenskih podjetij bi bolgarski trg lahko predstavljal tržišče za nadaljnjo širitev podjetij, ki so že prisotna v državah Zahodnega Balkana. Potencial obstaja tudi na področju turizma. K povečanju gospodarskega sodelovanja bo predvidoma pripomogla tudi marca 2018 vzpostavljena direktna letalska povezava med Ljubljano in Sofijo.

Blagovna menjava

V letu 2017 je znašala 385 mio EUR, kar predstavlja povečanje za 23% v primerjavi z 2016 (25. mesto na lestvici držav partneric RS). Od tega je bilo izvoza v BG za 254,5 mio EUR in uvoza v RS 130,6 mio EUR. V prvih treh mesecih 2018 je blagovna menjava dosegla 107,2 mio EUR, kar predstavlja povečanje za 11,7% v primerjavi z enakim obdobjem v preteklem letu. Od tega je bilo izvoza 68,2 mio EUR in uvoza 39 mio EUR.

V letu 2017 se je število izvoznikov v Bolgarijo zmanjšalo na 638 (v letu 2016: 1077), zmanjšalo se je tudi število uvoznikov, in sicer na 586 slovenskih podjetij (v letu 2016: 843). Največ v BG izvažamo farmacevtske proizvode, mineralna goriva in olja, vozila, električne stroje, stroje in mehanske naprave, uvažamo pa prav tako električne stroje, stroje in mehanske naprave, gradbena vozila, mineralna goriva in olja ter farmacevtske proizvode.

Storitvena menjava

Po podatkih Banke Slovenije je obseg storitvene menjave med državama v letu 2017 znašal 111,1 mio EUR, kar predstavlja povečanje za 16,6% v primerjavi z letom 2016. Izvoz slovenskih storitev je znašal 36,1 mio EUR (+2,2 %), uvoz storitev pa 75 mio EUR (+25 %). Med izvoznimi storitvami so v letu 2017 prevladovala potovanja ter telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve, med uvoznimi storitvami pa ostale poslovne storitve ter telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve.

Neposredne naložbe

Po podatkih Banke Slovenije zadnja leta vrednost slovenskih naložb v BG ostaja približno enaka. V letu 2017 tako beležimo 11,8 mio EUR naložb slovenskih podjetij (v 2016 pa 11,9 mio EUR). Med novejše naložbe slovenskih podjetij v Bolgarijo je naložba podjetja Turna d.o.o. Bolgarske neposredne naložbe v Sloveniji so relativno nizke in so se v letu 2017 zmanjšale skoraj za polovico na 3,9 mio EUR (v letu 2016: 7 mio EUR).

Med večje slovenske naložbene umike iz bolgarskega trga velja izpostaviti Novo Ljubljansko banko (NLB). NLB je v skladu s svojo dolgoročno strategijo leta 2011 prodala 97% lastniški delež v svoji bolgarski banki NLB Banka Sofia, saj je bil bolgarski trg z vidika NLB takrat ocenjen kot nestrateški. Iz Bolgarije se je pred leti umaknil tudi Mercator.

Turizem

Po podatkih SURS je RS v letu 2017 obiskalo 30.872 bolgarskih turistov, kar je za 8,16% manj kot v letu 2016. Delež turistov iz Bolgarije je v letu 2017 predstavljal 0,91 % vseh tujih prihodov v RS, delež nočitev bolgarskih turistov pa 0,77% v deležu vseh tujih nočitev v RS. V prvih treh mesecih leta 2018 je Slovenijo obiskalo 6.696 bolgarskih turistov, kar je za 38% več kot v enakem obdobju leta 2017; ustvarili so 11.286 nočitev, kar predstavlja povečanje za 32% glede na leto 2017.

Na področju turizma obstaja več različnih možnih oblik sodelovanja, predvsem v smislu prenosa znanja in investicij (npr. sodelovanje slovenskih podjetij pri gradnji in obnovi počitniških kapacitet ter drugih kapitalskih naložb v tej dejavnosti). Zanimivo bi bilo sodelovanje na področju prenosa znanj in dobrih praks glede vključevanja kulturne dediščine v turistično ponudbo ter s področja kulinarike.

Poslovne priložnosti

Potencialno zanimiva področja za poglobitev gospodarskega sodelovanja so: informacijsko-telekomunikacijska oprema (e-bančništvo), obrambna industrija, farmacevtsko – kemijska industrija, veleprodaja in mala prodaja izdelkov široke potrošnje, sanacija industrijskih objektov, projekti javne razsvetljave, opremljanje športnih objektov, proizvodnja in prodaja gospodinjskih aparatov, področje okolja in voda (ekološki inženiring), področje kmetijstva in agroživilstva, turizem - prenos znanja, investicije v turistične objekte, digitalizacija javne uprave, energetika.